Otrok v naravi

September 15, 2014

Gozd je čudovit prostor za sprehod in otroško raziskovanje. Razgibana gozdna tla pa so krasna za razvijanje motorike in pridobivanje kondicije.  Za človeka je čas, preživet v naravi, izrednega pomena. Otroci, ki so veliko zunaj, so živ dokaz za to. 


Otrok je majhen raziskovalec, ki je pri svojem opazovanju izredno natančen. Dobro opazuje. Nujno mu moramo nuditi prostor in čas za brezskrbno raziskovanje.


 V teh časih in natrpanih urnikih je včasih težko najti čas za izlet in sprostitev v naravi, zato so otroci veliko prevečkrat prisiljeni k igri med štirimi stenami ali pa kakšnem drugem, umetno ustvarjenem okolju, polnem pravil obnašanja, ki smo si jih izmislili odrasli. Velikokrat na igrišču slišimo: Ne plezaj po toboganu, ne nosi peska na igrala, umakni se, ne skači, ne razmetavaj itd. 


V naravi tega ni. Narava je odprt prostor, kjer je možnosti za igro nešteto. Ni igral in igrač, ki se jih sme uporabljati samo na en in edini pravilen način (po toboganu se spuščamo samo navzdol, po lestvi plezamo samo navzgor), možnosti za improvizacijo je zato nešteto. Predmeti iz narave spodbujajo otroško kreativnost. Igra s kamenjem, lesenimi palicami, listi in storži spodbuja otroško domišljijo in kreativnost.


.Nobena, še tako izpopolnjena in draga igrača ne more otroku nuditi tolikšne spodbude čutil, kot to nudi narava. 


Vonj narave, različne oblike in površine tal, toliko različnih tekstur, predmetov, zvokov in toliko stvari za opazovanje. In vse lahko pogledamo, vse lahko poslušamo, vsega se lahko dotaknemo, vse lahko poduhamo in gremo lahko kamorkoli, splezamo lahko kamorkoli nas nesejo noge.


V naravi ni nikoli dolgočasno, vedno je nekaj drugačnega in vedno lahko opazimo nekaj novega. Če le dobro opazujemo.


Različni vremenski pojavi so prav tako zanimivi. Občutek toplega sonca na koži in občutek dežnih kapelj, občutek vetra, mraza in vročine. Vse to naredi naravo edinstveno in vsak dan drugačno.


Nekje sem brala, da človek, ki v otroštvu ni imel dovolj pristnega stika z naravo, tudi kot odrasel v njej ne zna uživati in do nje razvije svojevrsten odpor, ki se kaže s tem, da človek dojema naravo zgolj za potrebe izkoriščanja njenih dobrin in zna uživati le v okolju, ki ga je umetno ustvaril človek. Kako žalostno!

Včeraj smo si spet vzeli čas za uživanje v naravi. Lepo vreme smo izkoristili za sprehod po gozdu, odkrivanje novih gozdnih poti in iskanje gobic. Razkropili smo se naokrog in iskali slastne gozde dobrote.


Naša malčica je najprej hodila bolj počasi, ko pa je pojedla kosilo, ki sem ji ga pripravila za na pot, je pot veliko hitreje nadaljevala.



Plezala je na štore, skakala in se igrala, da je škratek :) Podrta drevesa in štori so ji bili blazno zanimivi.


Opazovanje podrtih dreves in izruvane korenine



Še eno navdušenje nad podrtim drevesom


Sprehodila se je po podrtem deblu



Takole je 'zavzemala' štore


Božanje mahu


Gozd je bil zelo bogat, gob je bilo tokrat zares veliko. Tudi v njeni mali košarici se je našlo nekaj sirovk. :)

Morda ti bo všeč še

3 comments

  1. Kakšne čudovite prizore delaš/delate, še posebej tele v gozdu. Ko sem brala o gozdni pedagogiki, sem najprej pomislila: poglej si no, kot Hiška drobižka je to. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Damjana :* Jaz sem od nekdaj čisto zaljubljena v gozd in ko sem enkrat tam, bi lahko cel dan v neskončnost hodila in hodila:) Prvič slišim, da obstaja tudi uradni termin za to, kar počnemo :)

      Delete
    2. Ja, v slovenščini je ravno izšla knjiga, pa oblikuje se mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, skratka v polnem razmahu. In tvoj spletni dnevnik se odlično umesti v to sliko :)

      Delete

Smo tudi na Facebooku :)